Jetra so naša največja in hkrati tudi najpomembnejša žleza. Žal pa ljudje pogosto kar pozabimo nanje in ne skrbimo zanje, kot bi morali. Jetra so odgovorna za pretežen del naše prebave. Jetra namreč s svojimi encimi skrbijo za sintetiziranje aminokislin, ki so nujno potrebne za normalno delovanje našega telesa. Jetra so posebna tudi zaradi tega, ker ljudje na njihovo okvaro ali bolezen jeter težko sklepamo. Okvare ali bolezni jeter človeka povečini ne bolijo, kar pomeni, da jih je toliko težje odkriti. Ker gre pri boleznih jeter torej pogosto za prikrite bolezni, je razne nepravilnosti najlažje odkriti z jetrnimi testi. Preberi tudi: jetra bolezni simptomi.
Poleg tega, da so jetra največja žleza v človekovem telesu, so tudi največji notranji organ. Kar preseneča nas torej lahko, da temu tako pomembnemu organu ljudje praviloma namenjamo tako malo ali skoraj nič pozornosti. Jetra so težka nekje med 1200 in 1800 g, to pa je nekje med 2 in 3 % celotne mase odrasle osebe. Jetra se nahajajo v desnem zgornjem delu trebušne votline, neposredno pod trebušno prepono. Jetra so unikum v človeškem telesu tudi v tem smislu, da so edini organ, ki je sposoben samo-obnovitve oziroma samo-regeneracije. To pomeni, da so se jetra sposobna sama obnoviti.
Kaj delajo jetra?
Jetra skrbijo za vsrkavanje hranilnih snovi in imajo ključno vlogo pri presnovi maščob, beljakovin in OH. Pomembne so tudi zato, ker sintetizirajo in tudi izločajo sestavine žolča. Pomembno sodelujejo tudi pri sintezi plazemskih beljavin in pri aktiviranju vitamina D. Celice v jetrih (kupfferjeve celice) sodelujejo tudi pri t.i. nespecifični obrambi organizma. Jetra so tudi prostor, kamor se skladiščijo minerali in vitamini. Njihova osnovna vloga je tudi razstrupljevalna – jetra namreč razstrupljajo strupe in zdravila v molekule, da jih nato z urinom ali blatom lahko izločimo iz telesa.
Kako vemo, da je z našimi jetri nekaj narobe?
Kot že rečeno, jetra pogosto obolevajo povsem po tiho – tako, da se človeku sploh ne sanja, da je z njimi kar koli narobe. Na začetku raznih obolenj in bolezni se zato rado zgodi, da se človek tega ne more zavedati. Jetra ne bolijo, saj gre za organ, ki je brez živcev za prevajanje bolečin. Vseeno pa obstajajo nekateri znaki, iz katerih je mogoče sklepati na to, da so naša jetra preobremenjena. Na preobremenjenost jeter lahko pomislimo ob:
- Slabi, počasni prebavi, napihovanju in občasnih slabostih,
- Splošno oslabljen imunski sistem,
- Kožne težave (srbež, izguba zdrave barve in sijaja),
- Neprestana utrujenost in pomanjkanje energije,
- Tiščanje pod desnim rebrnim lokom (znak povečanja jeter),
- Višje vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi,
- Debelost, z značilno porazdelitvijo maščobnih oblog okoli pasu.
Katere so najpogostejše bolezni jeter?
Bolezni jeter so raznolike. Najbolj poznana je morda jetrna ciroza oziroma ciroza jeter, pri čemer gre za kronično, brazgotinsko fazo jetrne bolezni. Ta bolezen običajno nastane zaradi alkoholizma, lahko pa tudi zaradi zamaščenosti jeter, hepatitisa, itd. Druga bolezen jeter je rak jeter. Tveganje za to vrsto rako povečje alkohol, virusne okužbe, rakotvorne snovi v okolju, presnovne bolezni, Wilsonova bolezen, id. Na raka jeter lahko pomislimo ob slabem apetitu, utrujenosti, slabosti, hujšanju, bolečinah v zgornjem delu trebuha, zlatenici, itd. Med bolezni jeter uvrščamo tudi hepatitis (hepatitis A, B, C, D, E, F, G). Pri tej bolezni gre za vnetje jeter, katerega sprožijo virusi hepatitisa. Hepatitis sodi med ene bolj nevarnih nalezljivih bolezni, ki je lahko tudi nevarna. Med hepatitisi so najbolj poznani hepatitis A, B in C. Hepatitis A se prenaša z okuženo vodo in hrano, hepatitis B s telesnimi tekočinami (slina, kri, solzna tekočina, itd.), hepatitis C pa z krvjo (pri slabo sterilizirani zdravstveni opremi, pri intravenskem jemanju mamil, pri neustrezno sterilizirani opremi za tetoviranje, itd.). Mnogi ne vedo, da je npr. hepatitis B kar 100-krat bolj nalezljiv od virusa HIV in je tudi drugi med najpogostejšimi vzroki za nastanek raka. Pri boleznih jeter je včasih nujno dosledno izvajanje jetrne diete.
Kako zaščitimo svoja jetra?
Za svoja jetra bomo najlažje dobro poskrbeli, če bomo vedeli, pred čim jih moramo zaščititi. Na jetra namreč vpliva prav vse, kar popijemo ali pojemo. To pomeni, da premišljeno in zares po potrebi uživamo zdravila – pri tem se moramo vedno dosledno držati navodil proizvajalca ali zdravnika, ki zdravila predpiše. Prav tako se je potrebno ogibati prekomernega pitja in mastne hrane. Jetrom škodi tudi hitra in industrijsko predelana hrana. Za zdravje je nevarna tudi večkrat pogreta hrana. Na jetra seveda vpliva tudi stresno življenje. Izogibati se je pametno tudi kajenju, uživati veliko zelenjave in sadja (predvsem jabolk, limon, itd., ki skrbijo za razstrupljanje jeter). Na jetra zelo blagodejno vplivajo tudi vitamini skupine B, zlasti vitamin B2, ki se nahaja v mandljih.
Ste vedeli, da je svež zrak osnova za naše zdravje? Več preberite v prispevku!