Ko se začnejo pasje vroči poletni dnevi, se marsikdo odpelje do najbližje trgovine s tehniko z namenom, da bi si kupil klimatsko napravo, ki ga bo odrešila vročine v njegovem bivališču. Takšen nakup na vrat na nos navadno ni najboljša odločitev, čeprav je res, da se za klimatsko napravo navadno odločimo, ko je že pošteno vroče, naša stanovanja pa že precej pregreta.
Nakup klimatske naprave ni enostaven, saj poleg cene na našo odločitev lahko vpliva še več drugih faktorjev. Raziskave so pokazale, da Slovenci največ kupujejo tako imenovane split sisteme klimatskih naprav, ki niso namenjene samo hlajenju, ampak prostor tudi vlažijo in vanj dovajajo svež zrak. To so enostavni hladilni sistemi z eno zunanjo (kompresor) in eno notranjo enoto na steni. Kar 80% prodanih klimatskih naprav naj bi zajemalo priljubljene inverterske klimatske naprave, ki dopuščajo regulacijo moči. Pri tovrstnih napravah je tisto, kar prepriča mnoge, predvsem dvojna funkcija takšne klime – ta namreč poleti prostore ohlaja, pozimi pa jih lahko ogreva. Tako takšna klimatska naprava združuje v sebi dve nasprotni si funkciji – hlajenje in ogrevanje. Pri takšnih klimah je lažje uravnavati temperature, še zlasti v prehodnih obdobjih med letnimi časi, poleg tega pa porabijo manj energije in so izjemno tihe pri svojem delovanju.
Ko se odločamo za klimatsko napravo je pomembno, da smo pozorni na naslednje vidike – moč, varčnost, cena, površina, ki jo želimo ohladiti, vzdrževanje. Pomembno je tudi, da približno vemo, kam bi klimatsko napravo namestili, da ne bo pihala ohlajenega zraka neposredno po nas. Poleg tega je treba dobro premisliti, kolikšen prostor imamo namen hladiti – cene se namreč lahko precej razlikujejo – tako bomo za klimo, ki je sposobna ohladiti srednje veliko stanovanje seveda odšteli bistveno manj, kakor če kupujemo klimo, ki bo hladila celo etažo stanovanjske hiše. Za lažjo predstavo si lahko pomagamo s sicer nekoliko posplošeno enačbo, ki nam pomaga pri odločitvi, kako močno klimo napravo potrebujemo za hlajenje določene površine. To lahko izračunamo tako, da kvadraturo stanovanja pomnožimo z višino stanovanja, to pa nadalje množimo s faktorjem 30. Na primer za 60 m2 stanovanje, višine 2,5 m potrebujemo 3,75 kW moči. Takšen izračun seveda ne velja, če gre za stanovanje, ki ima veliko steklenih površin, saj je steklo največji prevodnik toplote, zato bi morali za ustrezen izračun uporabiti vsaj faktor 40.
Cena inverterja, ki ima nekako povprečne zmogljivosti oziroma lastnosti nas tako stane od 450 evrov dalje, če pa smo bolj zahtevni, lahko zanj odštejemo tudi do okoli 1400 evrov. Če kupujemo inverter je dobro vedeti, da ni namenjen za montažo v prostore, kjer se ljudje veliko zadržujemo (na primer nad posteljo v spalnici), temveč so zanje primerni prostori, kjer neposredno ne vplivajo na človeka.
Sorodne vsebine na portalu:
Selitev in vse, kar spada zraven, je že tako in tako za vsakogar izmed nas navadno precej stresen...