Mešani posevki temeljijo na optimalnem izkoristki zemlje, naravnih hranil in na medsebojni naravni zaščiti rastlin. Seveda je pri mešanih posevkih najbolj pomembno, katere rastline posadimo skupaj, saj vse niso dobri sosedje na vrtu. Prav tako se je potrebno zavedati, da mešani posevki, ki so bili uspešni v enem vrtu, ne bojo nujno tako uspešno obrodili tudi v drugem. Razlog je seveda mikroklima, pa vrste tal, na katerih sadimo, različne sorte rastlin in tudi način vrtnarjenja. Včasih moramo zato uspešne kombinacije mešanih posevkov nekaj let preizkušati, da ugotovimo, kako je najbolje saditi vrtnine na našem vrtu.
Kako vrtnine medsebojno vplivajo ena na drugo?
Poleg zelja je smiselno posaditi paradižnik in zeleno, ki ga varujeta pred zeljno muho in bolhači. Poleg zelja lahko posadimo še kamilice, ki izboljšujejo njegov okus.
Redkvico oziroma redkev špinača in solata varujeta pred raznimi škodljivci in boleznimi.
Kapusnice zeleno varujejo in ščitijo pred rjo.
Por in čebula poskrbita, da se na jagodah pojavi manj bolezni in da niso tako občutljive na škodljivce.
Poleg kumar je pametno posaditi baziliko, saj kumare ščiti pred boleznimi, privablja žuželke, ki oprašujejo kumare in odganja muhe.
Solato krebuljica varuje pred ušmi in plesnijo.
Korenček bo bolje kalil in bil bolj zdrav, če bomo poleg njega posadili koper.
Poleg fižola in boba je smiselno nasaditi šetraj, ki učinkovito odganja uši.
Poleg krompirja lahko nasadimo hren ali mrtvo koprivo. Obe rastlini sta zelo uspešni pri zaščiti krompirja pred koloradskim hroščem in drugimi boleznimi.
Na splošno je po vrtu smiselno posaditi drobnjak, ki je zelo uspešna zaščita zoper pepelasto plesen. Proti ušem in polžem je potrebno posaditi timijan. Z ognjičem in žametovko pa se lahko borimo zoper ogorčice.
Nekatere rastline so torej boljši, spet druge slabši sosedi. Njihov medsebojni vpliv nikakor ni zanemarljiv, zato se je potrebno pri načrtovanju vrta pozanimati tudi na to, kakšen so-vpliv ima neka rastlina na drugo ter obratno.