Recite še danes stop napihnjenosti in zakisanosti telesa
| Članek je bil prebran 1.040 krat.

Vsakdo med nami se je že kdaj v življenju srečal bodisi z drisko bodisi z napihnjenostjo. To sta težavi, ki pestita tako otroke kot odrasle. Samo pomislite, kako zgodaj se posameznik sreča s tema nevšečnostma.

Z drisko se posameznik sreča že v otroštvu, saj je ta pogosti spremljevalec otroških bolezni. Težave z napihnjenostjo pa imojo že dojenčki, pri čemer to največkrat povezujemo s kolikami. Pričnejo se skoraj takoj po rojstvu in so povezane z razvijajočim se imunskim sistemom in prebavo.

Napihnjenost v odrasli dobi pa ni več povezana z dozorevanjem imunskega sistema, saj je ta že razvit. V resnici je največkrat povezana z nepravilnim prehranjevanjem in nezadostno količino gibanja. Uživanje preveč predelane prehrane, majhno število obrokov ali preskakovanje obrokov, prehranjevanje ob poznih urah, ko smo že sestradani in posledično pretiravanje z nezdravo, hitro pogreto in hitro pripravljeno hrano – nič od tega ni dobro za naše črevesje in prebavo. Če k temu dodamo še prevladujoče sedenje in kronično pomanjkanje časa za gibanje, hitro postane jasno, kdo so krivci za napihnjen trebuh in zakisano telo. Stres, nenehno hitenje in tekanje po opravkih tudi zahtevajo svoj davek. In čeprav ne bi smeli biti, smo vseeno vedno znova presenečeni, kako lahko imajo na videz vsakdanje, banalne reči resne posledice, kot so občutek napihnjenosti, zakisanost, težave z odvajanjem blata, težave s kožo in zgaga.

Napihnjenost

Ko sta porušena črevesno ravnovesje in želodčna sluznica in se v črevesju namnožijo slabe bakterije, pride v telesu do zakisanosti. Naše črevesje se zaradi tega vzdraži in reagira z bolečinami v želodcu in napihnjenim trebuhom, na straniščni školjki pa se izmenjujeta driska in zaprtje. Napihnjen trebuh je pogosto posledica goltanja hrane (neprežvečena hrana se težje presnavlja), uživanja vlaknin (te so bogate s plini, ki se nakopičijo v želodcu) ali celo netolerance na določeno hrano (npr. mleko ali gluten) ali pa je to posledica namnoženih glivic kvasovk.

Proti prebavnim nevšečnostim se je treba pričeti boriti tam, kjer so se težave začele. V črevesju. To pomeni, da je treba slabe bakterije pregnati z dobrimi. Dobre bakterije oziroma probiotike vnašamo v telo s hrano, s fermentiranimi mlečnimi izdelki (npr. kefir) in v obliki probiotičnih zdravil (npr Linex Forte). Ta zadnja so tudi najbolj učinkovita, saj vsebujejo zadostno količino bakterij, ki v razmeroma kratkem času ponovno vzpostavijo ravnovesje vaše prebave in odpravijo napihnjenost.

Viri:

researchgate.net/publication/311487719_Probiotics_and_prebiotics_for_gut_health_the_essentials

© 07. 09. 2024 18:18 - 24ur.org