Ste tudi vi dlje časa načrtovali menjavo starih oken z novimi in ste nestrpno pričakovali mojstre, da izvedejo vsa potrebna montažna dela, na koncu pa ste kar nekoliko razočarani in negativno presenečeni ugotovili, da se vaša nova okna rosijo? Brez skrbi, to ni nič nenavadnega in nikakor ni izoliran primer. V spodnjem prispevku si preberite razloge, zakaj pride do orositev in kako se s tem problemom spopadati.
Pojav kondenzacije je poznan tako lastnikom starih oken kakor tudi tistih, ki so okna zamenjali. S kondenzacijo se običajno srečujemo zlasti v hladnem delu leta, pogosteje pri starejših stavbah, s starejšimi okni brez ustreznih tesnil in enojnimi stekli. Gre za okna z nizko toplotno zaščito, pri katerim je kondenzacija predvsem rezultat velikih temperaturnih razlik med zunaj in znotraj. Vendar pred nastankom kondenzacije niso varna niti nova okna, ki so mnogo boljša, ko gre za toplotno zaščito. Kondenz nastane pri srečanju toplega in vlažnega zraka s hladno površino, na katerem se nato topel zrak ohladi in nastane vlaga – kapljice. Običajno do rosenja prihaja na notranji površini stekla, tudi pri zaprtem oknu, če je v prostoru veliko vlage. Pri novih oknih do nastanka kondenzacije najpogosteje prihaja zaradi nezadostnega zračenja. Stara okna običajno niso dobro zatesnjena, zato skoznje vselej piha nekaj zraka, pri novih pa je situacija povsem drugačna. Nova okna težijo k maksimalizaciji zatesnitve in najvišji možni stopnji toplotne zaščite. Če je v notranjosti prostora zelo visoka relativna vlaga zraka, se to ob neustreznem in nezadostnem zračenju na novem oknu lahko pokaže v obliki pojava kondenzacije. Vlage v zraku je največ v kuhinji, kopalnici (para), pa tudi v prostorih, kjer se zadržuje več oseb (v spalnici ponoči, dnevnem prostoru, itd.). Kondenzacije pa se je mogoče tudi rešiti. Vas zanima, kako?
Prvi ukrep je najbolj enostaven in vas ne bo stal niti centa. Pomembno je, da prostore zadosti in pravilno zračimo. Kaj to pomeni? Najprej je pomembno, da prostor zračimo vsaj 2-3 krat dnevno, najbolje zjutraj in zvečer, ter enkrat preko celega dneva. Prostore najbolj učinkovito in z najmanjšimi toplotnimi izgubami prezračimo tako, da okna in vrata odpremo na prepih, za 5 minut. V tem času se prepiha celoten prostor, problematični so samo tisti koti ali prostori, ki nimajo okna in tam se lahko pojavijo mrtvi koti, do katerih svež zrak težje pride. Sicer pa s prepihom 2-3-krat dnevno lahko zelo uspešno in učinkovito rešujemo pojav kondenzacije na oknih.
Druga možnost je nakup rekuperatorja – naprave, ki ves čas prezračuje zrak v prostoru, pri tem pa vhodni, zunanji zrak, ki je hladnejši, ogreva s toploto odpadnega, notranjega zraka, ki ga pošilja ven. Rekuperatorji so zelo dobra rešitev za nizkoenergijske in pasivne zgradbe, vse pogosteje pa se zanj odločajo tudi lastniki klasično grajenih objektov, pri njihovi obnovi.
Kondenzacijo oziroma njen pojav lahko bistveno zmanjšajo tudi kvalitetni med-stekleni distančniki. Kondenz se namreč običajno pojavi ravno na stiku med steklom in distančnikom (okvirjem, med posameznimi sloji zasteklitve). Aluminijasti distančniki v tem smislu niso najboljša rešitev, saj je aluminij dober prevodnik toplote in zato pomeni toplotni most, ki pojavljanje kondenzacije še pospeši. Bolje je zato izbrati distančnik iz umetne mase – gre za t.i. izolativne distančnike, ki slabše prevajajo toploto in rešujejo problem toplotnih mostov. Na ta način se uspešno rešujejo težave s kondenzacijo na robovih okna, privarčuje se več toplote, manjša pa je tudi potreba po zračenju prostorov.
Vsega pa niti najboljši distančniki ne morejo rešiti, zato je za najbolj učinkovito spopadanje z rosenjem pri novih oknih še vedno najbolje storiti dvoje: nekoliko dvigniti sobno temperaturo v prostoru in redno prezračevanje. Dvig notranje temperature segreje hladno stekleno površino, tako da ta pride do temperature rosišča.
Za več informacij o ukrepih zoper pojav rosenja na novih oknih, pa si poglejte: ajm celje.